ZGODI SE
Dobri Jezus, v dneh ko se več ustavljamo ob grobovih naših bližnjih, bi se ti rad zahvalil za življenje. Hvala ti, ker mi naklanjaš tisočero trenutkov sreče in zadovoljstva. Hvala ti za moje sorodnike, da lahko z njimi delim prijetne in tudi manj prijetne trenutke življenja. Daj vsem, ki so že odšli v večnost, večni mir in pokoj. Naj nam, ki še stopamo po tem svetu, izprosijo blagoslov in varstvo naše nebeške Matere. Amen.
Ljudje, ki živijo brez upanja, zamujajo življenje. V svojem življenju ne
najdejo niti smisla niti nečesa, čemur bi se bilo vredno posvetiti. Povsod
vidijo bolj ali manj skepticizem, utrujeno odkimavanje: saj vse skupaj sploh
nima smisla. Saj nič ne pomaga. Upanje nas ohranja pri življenju. Po Pavlu
upamo na to, česar ne vidimo.
Ne vidimo tega, na kar postavljamo svoje
življenje. Toda v to upamo. To ni nikakršno
pehanje za utopijo. Upanje nam nudi večjo
trdnost v življenju. Tako se kaže tudi v Pismu
PETER KLEPEC!!!
V letu 2019 bo za oratorijsko temo spet na vrsti literarni junak. Navdušil nas je legendarni Peter Klepec. Razlogov za takšno izbiro je več.
Dobri Jezus,
šolsko leto se počasi izteka
in k tebi se zatekam s prošnjo,
Evangelist Luka nam v pasijonu prikazuje tudi vrhunec Jezusove molitve. Jezus moli na Oljski gori in se bori z Božjo voljo. Tedaj se mu prikaže angel iz nebes in ga krepča. Molitev ni vselej samo izkušnja miru. Lahko je tudi boleče bojevanje z Božjo voljo. Toda Bog pošilja molivcu svojega angela, da bi mu podelil novo moč. Vendar angel Jezusa ne obvaruje pred strahom. Spričo strahu se poti.
