NASLEDNJI KORAK

Dobrih želja za to novo leto je bilo v preteklih dneh gotovo dovolj izrečenih – včasih kar mimogrede pri nakupovanju, z voščilnicami po pošti, včasih kar tako, včasih zelo občuteno v prijateljskem pismu, pa po klicih ali elektronski pošti. Za teh 365 dni, ki so pred menoj, bom te dobre želje gotovo potrebovala – svoje in tiste, ki so mi jih izrekli drugi.

 Samo z željami pa še ni nič narejenega. Potrebujem še izvir moči, s katero bom lahko oblikovala svoje življenje; izvire, ki ne bodo presahnili tudi takrat, ko zunanje okoliščine ne bodo prijazne z menoj, ko bodo moji načrti prekrižani, ko se moje želje ne bodo uresničile, ko me bodo zaznamovale bolezni ali se bom morala soočiti s polomom v odnosu. Kaj me bo takrat držalo pokonci, od kod bom takrat črpala moč?

 Meni je za vse takšne življenjske stiske postal zelo blizu psalm 84:

 Blagor njim, ki stanujejo v tvoji hiši: še te bodo smeli hvaliti.

Blagor človeku, čigar moč je v tebi, v njegovem srcu so ceste.

Ko hodijo po dolini joka, jo spreminjajo v kraj s studencem,

tudi zgodnji dež jo pokriva z blagoslovi.

Hodijo od hrabrosti do hrabrosti, Bog bogov se pokaže na Sionu.

Ps 84,5–8

 In skoraj se mi zazdi, da so v teh verzih skriti nasveti in spodbude, kako nam lahko življenje uspe in kako lahko v pravem pomenu besede »stopim« v novo leto.

Po: Andrea Schwarz, Moj resnični božič