IZVOR TRIKRALJEVSKEGA KOLEDOVANJA


Trikraljevska akcija je po izvoru poganska šega, ki je označevala obhode ob prehodu starega v novo leto (Kalendae Januariae). Krščanstvo je obrednim obhodom – koledovanju dalo novo vsebino: pričeli so oznanjati veselo novico, da se je rodil odrešenik sveta, Jezus Kristus. Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili zmerom in povsod dobrodošli in vredni plačila. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkost. V večini krajev so nazadnje koledovali le še otroci. Bogastvo koledniških pesmi in običajev pa še vedno priča o živosti koledovanja na Slovenskem.

Od praznika sv. Štefana, 26. decembra in soboto, 29. decembra bomo s koledniki od 9.00 do 15.00 po naši župniji prinašali ljudem veselo novico, blagoslov, voščili, peli in obenem zbirali darove za slovenkse misijonarje v misijonih. 

Akcija z geslom Naše veselje za srečo drugih je iz leta v leto vedno bolj sprejeta med odraslimi in otroki. Priljubljen ljudski običaj se je vnovič razširil in je zdaj obogaten z dobrodelnim, oznanjevalnim, vzgojnim in družabnim značajem. Povezuje farane med seboj, župnijo in občino oz. krajevno skupnost, Slovenijo in misijonske dežele. Med koledniki se pletejo prijateljstva, ljudem, zlasti starejšim, osamljenim in bolnim, pa prinašajo veselje in upanje. (Misijonsko središče)